Osnovni podatki

Kemična formula O2
Gostota plina pri 20 ºC ρ20 = 1,332 kg/m3
Gostota plina pri 0 ºC in 1,013 bar ρ0 = 1,429 kg/m3
Gostota pri temperaturi vrelišča ρTV = 1,14 kg/l
Vrelišče Tv = -183 ºC
Tališče TR = -218,8 ºC
Kubična temperaturna razteznost Β = 0,003674 [K-1]
Plinska konstanta R = 259,8 J/kgK
Specifična toplota cp = 913 J/kgK
Molekularna teža M = 32
Kritična temperatura Tk = -118,9 ºC
Kritični tlak pk = 50,4 bar
Izparilna toplota R = 213,45 KJ/kg

 

Splošne lastnosti

Kisik je plin brez barve, vonja in okusa. Sam ne gori, pač pa omogoča in pospešuje gorenje. Utekočinjen kisik je modrikaste barve in nekoliko težji od vode. Vnetljivi materiali gore v kisiku mnogo burneje kot v zraku, nekatere organske snovi (n.pr. maščobe in guma) pa se celo same od sebe vnamejo, če pridejo v dotik s komprimiranim ali utekočinjenim kisikom.

Pridobivanje

Molekularni kisik (O2) je termodinamično nestabilen, obstaja pa preko procesov fotosinteze rastlin – toliko, kolikor ga sproti porabijo vsa živa bitja. Torej ta element stoji v ravnovesju z naravo.

V zraku znaša njegov masni delež 23,16 % (volumenski delež pa 20,95 %), v vodi 88,8 % (morska voda: 86 %, kjer so tam velike količine razvezanih ionov).

V povečanih količinah se kisik v atmosferi nahaja kot Ozon – O3.

SPG SOL PLIN Gorenjska pridobiva kisik z utekočinjanjem zraka in frakcionirano destilacijo v rektifikacijski koloni. Kisik v plinasti fazi se pošilja po cevovodu v ACRONI, nekaj pa se ga utekočini in shranjuje v kriogenem rezervoarju prostornine 1000 m3.

Uporaba

V SPG SOL PLIN Gorenjska pridobljeni kisik je čistoče 99,6 do 99,9 % in je uporaben tako v industriji kot v medicini. V industriji se uporablja v tehniki plamenskega varjenja, rezanja, zgorevanja v talilnih postopkih skupaj z acetilenom, vodikom, propan butanom, mazutom in zemeljskim plinom. Uporablja se za čiščenje površin, za kaljenje, nepogrešljiv je v proizvodnji jekla in v proizvodnji plina s sintezo v kemični industriji. V medicini se kisik uporablja kot dodatek zraku za dihanje, pri oživljanju za umetno dihanje z aparatom, kot sestavni del plinske mešanice za anestezijo, pri zdravljenju s hiperbaričnim kisikom ipd.

Skladiščenje in transport

Podjetje TPJ ima sodobno polnilnico plinastega kisika v jeklenke zmogljivosti 200 kg kisika na uro. Kisik se polni v jeklenke ali snope jeklenk do tlaka 200 bar in se kot takšnega  prevaža do prodajno – distribucijskih centrov po Sloveniji ali direktno h kupcem.

Za prevoz utekočinjenega kisika ima TPJ na razpolago lastne cisterne za prevoz, ki so skladne predpisom ADR. Pri kupcih – porabnikih se tako dostavljeni utekočinjeni kisik (LOX) pretoči v stabilen kriogeni skladiščni rezervoar različne prostornine in delovnega tlaka. Nivo in tlak kisika v rezervoarju je telemetrično nadziran, informacije se prenašajo v distribucijski center na Jesenicah, ki skrbi, da je neodvisno ud kupca, v rezervoarju zmeraj zadostna količina za nemoteno obratovanje. Za uplinjanje kisika za rabo na trošilih služijo zračni ali toplovodni uplinjevalniki. Postrojenje deluje avtomatsko brez potrebnega nadzora ali posluževanja kupčevega osebja.

 

Varnostni ukrepi pri delu s kisikom

Posebej je potrebno poudariti, da je delo v prostoru, kjer nastopa velika koncentracija kisika, zelo nevarno. Obleka se navzame kisika in se zelo rada vname. Pri delu s kisikom je treba paziti, da se odstranijo vse gorljive snovi in izvori vžiga, predvsem pa olja in masti. Z mastnimi rokami ne smemo opravljati dela na kisikovih plinskih napravah. Tudi za dihanje je prevelika koncentracija kisika nevarna.

Vse naprave za skladiščenje kisika morajo biti nad tlemi na prostem oziroma v prostoru iz negorljive konstrukcije, ki je primerno ventilirana. Odmiki skladiščnih rezervoarjev morajo ustrezati Pravilnikom in standardom za to področje. Jeklenke s kisikom ne smeji biti skupaj z jeklenkami za gorljive pline. V bližini ne sme biti odprtin pod nivojem tal.

Vse odprtine v tleh, kanali, kabelski kanali, jaški ipd. predstavljajo, odvisno od lokacije naprav za kisik, neko nevarnost. Če se kanalov znotraj nevarne cone ne moremo izogniti, morajo biti zadostno ventilirani. Električne instalacije morajo biti plinotesne.

European industrial gases association (EIGA) označuje za potencialno nevarno atmosfero tisto v kateri je koncentracija kisika večja od 23%.

Pri povečanih koncentracijah kisika se spremenijo tudi meje eksplozivnosti, razredi eksplozivnosti, eksplozijske konstante, temperature vžiga in tlenja, tlak eksplozije in temperatura plamena.

V bližini kisikovih naprav je prepovedana uporaba odprtega plamena, tudi kajenje.